[ Pobierz całość w formacie PDF ]
hi0 e, da vidi in hvali tvojo umetnost vsak prihodnik, ki
me obi0 ãe.«
Te besede so naznanile Marku, da se mu ni bati za
bodoãnost, ali vendarle so ga nekoliko vznemirile. Naj-
raj0 i bi bil ostal vse Ïive dni na svojem Melniku, kjer je
toliko lepih misli zaãel in izvr0 il, kjer je preÏivel toliko
brezskrbnih, sreãnih dni, kjer je uÏival vso sladkost dela,
dobre vesti in svobode. Temu glasu srca pa se je proti-
vil njegov bistri razum in hrepeneãi duh, ki je zahteval
popolno samostalnost in prostranej0 e polje za delova-
nje. Takrat je bil dopolnil Ïe skoraj devetnajsto leto. Bil
je korenjak od nog do glave, lep ko pomladni cvet, tanek
ko jelka, visok in moãan ko hrast.
To je izprevidel, da se mora posloviti s ãredo, ali kaj
trdnega zanaprej ni mogel lahko snovati, ker ga je ãaka-
172
KRANJSKA JEZA
BESeDA
la skoraj brez dvombe voja0 ãina. Jako ga je sicer mika-
lo, pogledati lepi svet, obãiti z izku0 enimi in pametnimi
moÏmi, ali ga je itak bolela du0 a, ko je pomislil, koliko
ljubih krajev in dobrih ljudi bo moral zapustiti. Va0 ãa-
nom je bilo neizreãeno Ïal, da bodo izgubili vrlega ãred-
nika in morali izroãiti svoj najbolj0 i imetek, svojo Ïivini-
co, drugim rokam, ki ne bi utegnile biti enako zveste in
zanesljive. Zahvalijo se mu za skrb in ga povabijo zad-
njikrat v Seã, da si pobere ostanke tiãje svatbe. Ti ostan-
ki so re0 ili Marka vse brige in toÏnega premi0 ljevanja.
Lepih daril je dobil dosti: na tanki vejici je visela n. pr.
Ïepna ura, po0 iljka Balasova.
V svojem 0 otoru pa zapazi Marko nekaj novega, bolj
ko vse drugo mikavnega in vaÏnega: bel robec, v kate-
rem je bilo zamotano veliko, zapeãateno pismo. Marko
osupne, odpre pismo in prebere. Oãi mu zalijejo solze,
pogleda proti nebesom, pade na kolena, zahvali se Bogu
in moli za svojo dobrotnico. S tem pismom ga je Meta
sprejela za svojega in mu volila vse svoje premoÏenje! Iz-
govorila je zase samo neko gospodinjstvo do smrti, za
Tinico pa 0 tiristo goldinarjev dote.
Metin imetek je presegal dva tisoã pet sto goldinarjev
starega denarja brez gotovine in blaga. Za kmeãkega
ãloveka, za siroto pastirja je bila dedi0 ãina vsekako
ogromna, Markova sreãa tako sijajna, da se mu je zaãelo
vrteti po glavi in skoraj blesti. Ko se ozre, stoji Meta zra-
173
KRANJSKA JEZA
BESeDA
ven njega in se zadovoljno smehlja. VrÏe se ji pred ko-
lena tako ginjen, da ni mogel spregovoriti ne besedice.
Meta ga dvigne, objame in mu pritisne glavo na svoje
toplo srce. DrÏala ga je dolgo dolgo, du0 o so ji 0 irili in
gibali obãutki, morda 0 e silnej0 i od Markovih.
Zahtevala je, da se preseli 0 e tisti dan k njej, in Mar-
ko jo uboga. Kot edincu matere kmetice se mu ni veã
bati voja0 ãine. Ali na umetnijo in rokodelstvo je moral
seveda zdaj pozabiti, na kmetiji je treba kmetovati.
âe presodimo stvar s tega stali0 ãa, moramo reãi, da je
sreãa Marku 0 kodila. Ali morda ne bi bil v mestnem
hrupu, v umetni0 kem napredovanju in blesku nikdar
na0 el tiste ãiste zadovoljnosti, v kateri je prebival vse
svoje dni v tihi melni0 ki koãi. Naj bo, kakor hoãe, na
vsak naãin se mu je lahko ãestitalo. Pri materi Meti se je
Ïivelo mirno, brezskrbno, veselo, v najlep0 i vzajemni
spravi in ljubezni. Kadar je opravil Marko kmeãke posle,
mu in nihãe branil, ãe si je hotel kratiti ãas s kakim dru-
gim priljubljenim delom. Tako je preteklo pet na vsako
stran prav blaÏenih let. Tinica je bila medtem odrastla
in se prekrasno razvila in razcvetela. Z Markom sta ob-
ãevala po domaãe, prijazno ali modro. Strastna ljubezen
ni vzburjala srca ne njej ne njemu. Fantje iz okolice pa
niso ostali tako mirni. Nekatere je mikala Tiniãina dota,
nekatere pa 0 e bolj njena lepota, marsikaterega tudi
174
KRANJSKA JEZA
BESeDA
oboje. Sosebno Pinkov Jurãek se ji je rotil in pridu0 al, da
noãe nobene druge, brez nje da mu ni Ïiveti.
Tinica pove to prijatelju Marku. Ta jo debelo pogleda
in vpra0 a: »No, ali si ga usli0 ala ali kaj li?« Ona se na-
smeje in 0 ali: »To se ve. Enkrat mi je pri0 el Ïe pod okno.«
Marko se zaãudi in zajeclja: »Kaj pa ti?« Tinica od-
govori po pravici: »Jurãek je potrkal na okno in dejal:
,Tinica, ali spi0 ? Jaz sem rekla: ,Mhm, spim , in sem se
obrnila na drugo stran in sem res prav kmalu zaspala.«
Marko zmaje neverjetno z glavo: »O, nikar ne taji.
Nekoliko ga mora0 Ïe imeti rada, drugaãe se ne bi drz-
nil nadlegovati te ponoãi.« Tinica napne 0 obo in zago-
drnja nevoljno: »Seveda. âe bi ga imela rada, kaj res
misli0 , da bi komu povedala, da vasujeva? Ne bodi tako
neumen!« Marko se zamisli in obmolkne. V nedeljo,
preden je 0 la v cerkev, ji reãe: »Ve0 kaj, Tinica? Ne bo
0 kodilo, da ti tega ljubãka Jurãka nekoliko poskusi0 . Saj
vem, da te bo kje ãakal in obgovoril. Naredi se Ïalostno
in mu povej, da je tvojih 0 tiri sto goldinarjev prazna go-
vorica, da zdaj za gotovo ve0 , da ne dobi0 dosti, morda
0 e niã.« Tinica prikima: »Saj res, bom videla, kaj bo
rekel. Nemara, da se bo skujal.«
To tudi stori, ko se ji fant na poti pridruÏi, in dobro
zapazi, da ta novica Jurãku ni preveã v0 eã. Skoraj se je
sramoval zdaj iti zraven nje. Ko ugleda prve znance, ji
veli, da jo mora pustiti, ker jim mora nekaj posebnega
175
KRANJSKA JEZA
BESeDA
povedati. Grede iz cerkve, ga ni veã videla. Drugo jutro
pa najde pred oknom slamnatega moÏa, obleãenega v
bera0 ke cape. Pogodila je lahko, kdo ji je napravil to za-
bavljico in sramoto. Precej priteãe k Marku, mu pove,
kaj se je zgodilo, in ga prosi, da bi se hotel mesto nje
ma0 ãevati.
Marko ji obljubi to z nenavadno naglostjo in radostjo.
Jurãka ni bilo Tinici veã pod okno. Raznesel se je glas, da
snubi bogato vdovo, kmalu za njim se je izvedela tudi
neãast, katero je skupil ob tej priliki. Vdova mu je bila
pokazala z eno roko veliko mo0 njo, z drugo pa figo in
mu rekla: »Tak potepuh ne bo duhal nikoli tele!« V ne-
deljo zjutraj so se ustavljali vsi ljudje, ki so 0 li v cerkev,
pred Jurãkovo hi0 o in se krohotali tako silno, da se je
razlegalo po vsej vasi. Na slemenu je stala zalo obleãe-
na Ïenska, narejena iz slame in cunj, ki je drÏala z eno
roko polno mo0 njo, z drugo pa kazala proti hi0 i figo.
Med prsti se je lesketalo belo, lepo zapeãateno pisemce.
Fantje zlezejo na streho, vzamejo pismo in bero stra-
0 ansko zabavljico na Jurãkovo snubitev, zloÏeno v prav
gladko tekoão pesem.
To pismo je 0 lo od rok do rok po celi fari. Kjerkoli se
je Jurãek prikazal, so reÏali vanj hudobni obrazi, ga pi-
kale zlobne besede. Veã ko pol leta si ni upal priti v do-
maão cerkev. Na polje in v hosto je hodil, da nikogar ni [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]