[ Pobierz całość w formacie PDF ]
tarno kombinacijo vrgli koalicijsko Peterletovo vlado in
ustoliãili nov kabinet, sestavljen praktiãno iz samih
adeptov nekdanjega diktatorskega reÏima. Ni nakljuã-
je, da so to storili prav na pobudo in z moãjo novih slo-
venskih liberalcev. Ker je liberalistiãno pojmovana
demokracija le sama sebi namenjena igra brez kakega
globljega smisla in vi0 jega cilja, je seveda zelo krhka in
191
TRI BARVE SVETA
BESeDA
jo zlahka uniãi predvsem tisti, ki se le dela, da sluÏi ka-
kemu smislu in vi0 jemu cilju (totalitarist !).
Prav tako krhka, a po svoje 0 e bolj usodna, je gospo-
darska narava liberalizma. Dosledna oblika liberalistiã-
nega gospodarstva je popolnoma prost zasebni kapita-
lizem, katerega edini interes je trenutni dobiãek oz. po-
djetni0 ki interes. Tak sistem, kakor je pravilno ugotovil
Marx, seveda Ïaga vejo, na kateri sedi. Medtem ko zno-
traj podjetij za vsako ceno zniÏuje stro0 ke, kar gre v raz-
merah liberalnega kapitalizma najveãkrat na raãun za-
poslenih, pa ta sistem kot celota postaja vedno veãji raz-
sipnik in nezmerneÏ planeta, njegov najveãji stro0 ek.
Vsak podjetnik sku0 a zmanj0 evati porabo stro0 kov,
ãasa, energije in surovin na najmanj0 o moÏno mero
ko pa kot podjetnik nastopa zunaj svojega obrata, na
prostem trgu, sku0 a porabo kar se da poveãevati. Tako
se z notranjo ekonomiãnostjo obremenjujejo in
zmanj0 ujejo ãlove0 ki resursi, z zunanjo konzumnostjo
in ekspluatacijo pa resursi narave. Ker je liberalistiãnim
podjetnikom svoboda posameznika nad vse, torej tudi
svoboda izkori0 ãanja drugih ljudi in naravnega okolja,
je dosledno liberalno kapitalistiãno gospodarstvo sicer
sposobno ustvariti zaãasni gospodarski ãudeÏ (a kakor
dokazuje Latinska Amerika, tudi to ni vedno res), ni pa
zmoÏno vzpostaviti in vzdrÏevati razumnega in trajne-
ga ravnoteÏja med razpoloÏljivimi viri in potrebami Ïiv-
192
TRI BARVE SVETA
BESeDA
ljenja, predvsem prihodnjega Ïivljenja. Dosledni libera-
listiãni gospodarski stroj pelje v neizogibno uniãevanje
okolja, s spodbujanjem nesmiselnega konzuma pa tudi
do mnoÏiãnega duhovnega obuboÏanja in v zadnji kon-
sekvenci tudi duhovnega propada. Obojemu: umiranju
okolja in uga0 anju duha pa smo v najveãji meri priãe
prav danes!
193
TRI BARVE SVETA
BESeDA
III.
e mogoãe, da tudi totalitarizem veruje v kako boÏan-
Jstvo? Ponavadi pripadnikom tega nazora po krivici
oãitamo brezbo0 tvo in odsotnost vsake vere. To tudi za-
radi tega, ker se veliko ljudi 0 e vedno ni navadilo na je-
zik, ki ga govorijo totalitaristi. Nekako se ne morejo
sprijazniti s tem, da dobijo tudi vsakdanje besede v tem
jeziku ãisto nov pomen, marsikdaj precej drugaãen od
obiãajnega. âe tak ãlovek reãe, da je ateist, to seveda ne
pomeni, da ne priznava in ne ãasti nobenega boÏanst-
va, temveã le to, da je njegova predstava o boÏanstvu
precej drugaãna od predstave drugih ljudi. Ne smemo
pozabiti, da so zaradi podobnih nesporazumov tudi
Sokrata, mogoãe najbolj poboÏnega atenskega me0 ãa-
na, obsodili na smrt z obtoÏbo brezboÏnosti. V resnici
pa samo ni delil s svojimi rojaki vere v tako boÏanstvo,
ki bi se parilo z zemeljskimi hãerami, ki bi Ïrlo lastne
potomce, ki bi samovoljno in nepreraãunljivo delilo
kazen in blagoslov ne glede na krivdo in vrline. Zaradi
podobne razlike v verskih predstavah so Rimljani tudi
194
TRI BARVE SVETA
BESeDA
prve kristjane obtoÏevali ateizma. Da je verska plast na-
ziranja v totalitarizmu ne le prisotna, temveã celo
izrazitej0 a kakor pri liberalcih ali kristjanih, je dovolj
jasno razvidno iz tega, da lahko totalitaristi s prvimi in
drugimi sklepajo kompromise ali celo zaãasna zavez-
ni0 tva nepopustljivi pa ostajajo pri svojem nasproto-
vanju kr0 ãanski veri in samo vera more tako srdito
nasprotovati veri; samo vera je drugi veri tako izkljuãu-
joãe napoti.
BoÏanstvo totalitarizma je svojevrstna trojica, kar ni
niã ãudnega, saj je ta nauk zadnja judovsko-protestant-
ska herezija; herzija do take stopnje, da postaja ãista
pervertiranost judovsko-kr0 ãanskega izroãila. BoÏan-
stvo kot celota se imenuje Nujnost. Tri ,osebe tega tro-
edinega totalitaristiãnega boÏanstva so: Narava, DruÏ-
ba in Razredni boj. Tudi sinajskim zapovedim in pridi-
gi na gori ustrezajo svojevrstni zakoni v totalitaristiã-
nem razodetju. To so zakoni naravnega in druÏbenega
razvoja in zakoni razrednega boja. Ti zakoni delujejo z
Ïelezno nujnostjo in neodvisno od ãlove0 ke volje, spoz-
nanja ali pristanka. Tretja ,oseba te pervertirane trini-
tarnosti se pri nacionalsocialistiãni sekti te vere imenuje
rasni boj, pri sektah verskega fundamentalizma pa sveta [ Pobierz całość w formacie PDF ]