[ Pobierz całość w formacie PDF ]
vzeli v vojake; jaz sem se pa sam zapisal, ker smo se bili
nekaj sporekli doma. Ej, kako kmalu sem se kesal. Pisal
sem oãetu, naj prosijo zame, naj me oproste. Oãe mi je
pa odpisal, da to ne gre, da cesarja ne smemo imeti za
norca; ko se preobjem vojaskega kruha, mi bo domaã
bolje di0 al. Ne krajcarja nisem dobil od doma, in to je
bilo tako zdravilo, da sem ozdravel za vse Ïivljenje.«
Vstopila sta domaãi sin Janez in Andrej. Pozdravila
nista niã, sedla tiho za posebno mizo pri vratih in poteg-
nila klobuke 0 e niÏe na oãi. Videlo se jima je, da imata
svoje posebne pogovore.
»Sem sedita!« je dejal TomaÏonov sosed. »Kaj se stis-
kata za peã kakor hi0 na maãka!«
Fanta se nista zmenila za prijazne besede. Janezova
sestra jima je postavila liter vina na mizo; Andrej je na-
lil obe kupici; tiho sta trãila in izpila na du0 ek. Sosedno
omizje je umolknilo. Eni so gledali po strani na0 a dva
130
TUJSKI PROMET
BESeDA
fanta, drugi prezirljivo predse, Gostiã je bobnal ob mizo.
Vsi so vedeli, da fantoma nekaj ni v0 eã. Petan, ki ni mo-
gel trpeti slabe volje, je poklical Andreja in Janeza, naj
gresta pit.
»Kar pijte!« je dejal Andrej. »Midva ga imava tudi za
potrebo.«
Petana to ni opla0 ilo. »No, Janez,« je povzel spet, »kaj
pi0 e Miha? Kako se mu godi?«
»Bolje ko meni,« je dejal Janez in pil.
Oãeta je grabila jeza; ker se pa ni hotel prepirati s si-
nom pred gosti, je s trdnimi koraki zapustil sobo in za-
lopnil vrata za seboj.
»Kdor se hoãe kaj nauãiti, si mora svet ogledati,« je
modroval Andrej. »Kdor ãepi zmeraj za peãjo, je kakor
hribovski vol, ki se spla0 i, ãe zagleda tujca.«
»Andrej, ti govori0 modro,« je pritrdil Petan. »Kaj bi
bil jaz danes, ãe bi ne bil prehodil toliko sveta!«
»No, kaj pa si zdaj?« je vpra0 al TomaÏon.
»Kaj? Mojster, ki nima para dva dni hoda naokrog, da
bo0 vedel. Poglej, kako gosposko se nosi, komur 0 ivam
jaz! Na streljaj ga loãi0 od drugih, ki jim stoje suknje
kakor kozji hrbti ali pa kakor bi v malin nesli. Marsikdo
mora mene zahvaliti, da je lepo rasel. âesar si se nauãil
na tujem, ti prav pride doma. Kako ponosno nastopa0
potem, kako govori0 pametno, kako si zna0 pomagati iz
vsake teÏave! Od kod pa imajo uãeni moÏje, ki pi0 ejo
131
TUJSKI PROMET
BESeDA
knjige in novine, svojo modrost? Od tujcev; nam pa jo
prodajajo z dobiãkom. Jaz pa pravim, da je treba kupo-
vati iz prve roke, brez prekupcev.«
»Ej, Petan, po vsak Ïebelj ne bo0 letel v tvornico, in ni
vse dobro, kar je tuje, in ne vse slabo, kar je domaãe. âe
bi bilo drugod vse bolj0 e, bi tujci ne hodili k nam. Ti,
Petan, si moral iti na tuje, ker te je bil brat pregnal od
doma. Komur pa ni treba iti, naj ostane doma.«
»Jaz pa tako pravim, fanta,« je dejal TomaÏon, ki se je
hotel potegniti za vse oãete po vasi, »da vama doma no-
bene sile ni; vama ne,« in pridu0 il se je, da ne.
»Kaj pa vi veste,« je dejal Andrej, »ki niste 0 e pogle-
dali nikoli ãez domaãe hribe! Vi ne veste niã, in kdor niã
ne ve, naj niã ne govori.«
»Kaj! Jaz da niã ne vem,« je udaril moÏ ob mizo. »Jaz
vem to, da se je Ïe marsikak smrkavec preobjedel doma
belega kruha.«
»Molãi, TomaÏon, molãi!« so skoãili gostje pokonci.
»Ti ne ve0 , kaj govori0 .«
Na vpitje je prihitel krãmar, odrinil fanta, ki sta silila
k mizi, potlaãil TomaÏona na sedeÏ in kriãal, da se v nje-
govi krãmi nihãe ne bo prepiral in pretepal.
»Jaz da niã ne vem,« se je jezil naprej TomaÏon. »Jaz
vem, kar potrebujem; veã pa treba ni.«
132
TUJSKI PROMET
BESeDA
»Saj treba vedet ni ljudem
kar znano tihim je noãem,«
je zapel, nekoliko vinjen, dobrodu0 ni TomaÏonov sosed,
ki je bil ujel zadnje besede.
»Pusti ga, pusti ga!« je vlekel Andreja Janez k sebi.
»Ali se bo0 z bikom bodel? Miha mi je pisal toliko, da
dobi on vsak dan meso na mizo. Jaz pa klepljem sok.«
»Od belga soká
pa trebuh klompá,»
je zapel spet moÏiãek.
Fanta sta se 0 e nekaj ãasa polglasno pomenkovala.
Potem je Andrej plaãal, in skupaj sta oba od0 la.
»Tale dva ptiãka sta pa godna,« je dejal Petan. »TeÏko
ju bo drÏati v gnezdu.«
»O vem,« je dejal Gostiã. »Nekaj ãasa Ïe stiãeta glave
vkup. Na0 emu je dolgãas po Mihu; Griãarjev ima pa
svoje muhe. Naj gresta, kamor hoãeta. Nisem Miha
drÏal, tudi Janeza ne bom. Ampak ãe se mi ne vrneta o
pravem ãasu, bosta na0 la zeta na domu.«
»To je vse razvajeno,« se je jezil naprej TomaÏon; »za
nobeno teÏko delo ni veã. Zemlja pa pravi: ,Obdelaj me,
ãe ne, te obdelam jaz. Zajé se posestvo tudi, to je res; a
hitreje se zapije, najhitreje pa zalenobi. Vse se bo spre-
menilo, vse; zakaj svet se vrti in zemlja je okrogla.«
133
TUJSKI PROMET
BESeDA
»So pesmi okrogle,
prav lahke za pet ;
ãe b le b na 0 tir vogle,
b ne mogle po svet ,«
se je oglasil zamolklo sosed in zadremal.
Kaj se je govorilo pri Gostiãu, so Griãarjevi kmalu zve-
deli, in lotila se jih je nova skrb. Gostiãevega Miha zgled
je bil nevaren. Zadovoljnost mine tudi pohlevnega ãlo-
veka, ãe se mu opisuje le preÏivo, koliko bolje se godi
drugim, koliko bolje se Ïivi drugod, zlasti ker ne vedo
nesku0 eni ljudje, kako radi bahajo rojaki na tujem. Zdaj
so vedeli Griãarjevi, ãemu se shajata Janez in Andrej in
kaj snujeta. Star0 i so se posvetovali, kaj bi bilo storiti.
Oãe je menil, da je fant uÏaljen, ker sta ga drÏala preveã [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]