[ Pobierz całość w formacie PDF ]
tarno kombinacijo vrgli koalicijsko Peterletovo vlado in
ustoli�ili nov kabinet, sestavljen prakti�no iz samih
adeptov nekdanjega diktatorskega re�ima. Ni naklju�-
je, da so to storili prav na pobudo in z mo�jo novih slo-
venskih liberalcev. Ker je liberalisti�no pojmovana
demokracija le sama sebi namenjena igra brez kakega
globljega smisla in vi0 jega cilja, je seveda zelo krhka in
191
TRI BARVE SVETA
BESeDA
jo zlahka uni�i predvsem tisti, ki se le dela, da slu�i ka-
kemu smislu in vi0 jemu cilju (totalitarist !).
Prav tako krhka, a po svoje 0 e bolj usodna, je gospo-
darska narava liberalizma. Dosledna oblika liberalisti�-
nega gospodarstva je popolnoma prost zasebni kapita-
lizem, katerega edini interes je trenutni dobi�ek oz. po-
djetni0 ki interes. Tak sistem, kakor je pravilno ugotovil
Marx, seveda �aga vejo, na kateri sedi. Medtem ko zno-
traj podjetij za vsako ceno zni�uje stro0 ke, kar gre v raz-
merah liberalnega kapitalizma najve�krat na ra�un za-
poslenih, pa ta sistem kot celota postaja vedno ve�ji raz-
sipnik in nezmerne� planeta, njegov najve�ji stro0 ek.
Vsak podjetnik sku0 a zmanj0 evati porabo stro0 kov,
�asa, energije in surovin na najmanj0 o mo�no mero
ko pa kot podjetnik nastopa zunaj svojega obrata, na
prostem trgu, sku0 a porabo kar se da pove�evati. Tako
se z notranjo ekonomi�nostjo obremenjujejo in
zmanj0 ujejo �love0 ki resursi, z zunanjo konzumnostjo
in ekspluatacijo pa resursi narave. Ker je liberalisti�nim
podjetnikom svoboda posameznika nad vse, torej tudi
svoboda izkori0 �anja drugih ljudi in naravnega okolja,
je dosledno liberalno kapitalisti�no gospodarstvo sicer
sposobno ustvariti za�asni gospodarski �ude� (a kakor
dokazuje Latinska Amerika, tudi to ni vedno res), ni pa
zmo�no vzpostaviti in vzdr�evati razumnega in trajne-
ga ravnote�ja med razpolo�ljivimi viri in potrebami �iv-
192
TRI BARVE SVETA
BESeDA
ljenja, predvsem prihodnjega �ivljenja. Dosledni libera-
listi�ni gospodarski stroj pelje v neizogibno uni�evanje
okolja, s spodbujanjem nesmiselnega konzuma pa tudi
do mno�i�nega duhovnega obubo�anja in v zadnji kon-
sekvenci tudi duhovnega propada. Obojemu: umiranju
okolja in uga0 anju duha pa smo v najve�ji meri pri�e
prav danes!
193
TRI BARVE SVETA
BESeDA
III.
e mogo�e, da tudi totalitarizem veruje v kako bo�an-
Jstvo? Ponavadi pripadnikom tega nazora po krivici
o�itamo brezbo0 tvo in odsotnost vsake vere. To tudi za-
radi tega, ker se veliko ljudi 0 e vedno ni navadilo na je-
zik, ki ga govorijo totalitaristi. Nekako se ne morejo
sprijazniti s tem, da dobijo tudi vsakdanje besede v tem
jeziku �isto nov pomen, marsikdaj precej druga�en od
obi�ajnega. �e tak �lovek re�e, da je ateist, to seveda ne
pomeni, da ne priznava in ne �asti nobenega bo�anst-
va, temve� le to, da je njegova predstava o bo�anstvu
precej druga�na od predstave drugih ljudi. Ne smemo
pozabiti, da so zaradi podobnih nesporazumov tudi
Sokrata, mogo�e najbolj pobo�nega atenskega me0 �a-
na, obsodili na smrt z obto�bo brezbo�nosti. V resnici
pa samo ni delil s svojimi rojaki vere v tako bo�anstvo,
ki bi se parilo z zemeljskimi h�erami, ki bi �rlo lastne
potomce, ki bi samovoljno in neprera�unljivo delilo
kazen in blagoslov ne glede na krivdo in vrline. Zaradi
podobne razlike v verskih predstavah so Rimljani tudi
194
TRI BARVE SVETA
BESeDA
prve kristjane obto�evali ateizma. Da je verska plast na-
ziranja v totalitarizmu ne le prisotna, temve� celo
izrazitej0 a kakor pri liberalcih ali kristjanih, je dovolj
jasno razvidno iz tega, da lahko totalitaristi s prvimi in
drugimi sklepajo kompromise ali celo za�asna zavez-
ni0 tva nepopustljivi pa ostajajo pri svojem nasproto-
vanju kr0 �anski veri in samo vera more tako srdito
nasprotovati veri; samo vera je drugi veri tako izklju�u-
jo�e napoti.
Bo�anstvo totalitarizma je svojevrstna trojica, kar ni
ni� �udnega, saj je ta nauk zadnja judovsko-protestant-
ska herezija; herzija do take stopnje, da postaja �ista
pervertiranost judovsko-kr0 �anskega izro�ila. Bo�an-
stvo kot celota se imenuje Nujnost. Tri ,osebe tega tro-
edinega totalitaristi�nega bo�anstva so: Narava, Dru�-
ba in Razredni boj. Tudi sinajskim zapovedim in pridi-
gi na gori ustrezajo svojevrstni zakoni v totalitaristi�-
nem razodetju. To so zakoni naravnega in dru�benega
razvoja in zakoni razrednega boja. Ti zakoni delujejo z
�elezno nujnostjo in neodvisno od �love0 ke volje, spoz-
nanja ali pristanka. Tretja ,oseba te pervertirane trini-
tarnosti se pri nacionalsocialisti�ni sekti te vere imenuje
rasni boj, pri sektah verskega fundamentalizma pa sveta [ Pobierz całość w formacie PDF ]